Okna za nizkoenergetsko ali pasivno hišo uporabno in vizualno niso praktično nič drugačna od oken za klasično hišo. Standard za pasivno gradnjo za njih predpisuje le bolj izolativne značilnosti in stekla, ki prepuščajo čim več sončnega sevanja.
Toplotna prehodnost stekel in okvirjev ne sme presegati vrednosti 0,8 W/m²K, stekla pa morajo prepuščati vsaj 50 % sončnega sevanja. V praksi to pomeni troslojna stekla, medstekelni prostor pa zapolnjen z žlahtnim plinom (kripton ali argon). Primerna stekla imajo običajno tudi neviden nizkoemisijski nanos, ki omogoča prehod kratkovalovnega sončnega sevanja, onemogoča pa prehod dolgovalovnega sevanja toplih teles. Troslojna zasteklitev je danes povsem običajna že pri običajnih hišah. V okenskih okvirjih je pogosto skrita še dodatna izolacija.
Pasivne hiše imajo velike površine oken orientirane na jug, na sever pa čim manj ali najbolje nič. Na ta način lahko v hladnih mesecih sprejemajo sevanje sonca v notranjost hiše. Predpisani pogoji dosežejo to, da se v letni bilanci skozi okna pridobi več toplote, kot pa se je izgubi. V povezavi z okni in pasivno gradnjo pa je pomembna lastnost tudi tako imenovana RAL montaža. Gre za enostaven princip zrakotesne vgradnje, kjer se s folijama in toplotno izolacijo zatesni stik med oknom in zidom. Na ta način ni neželenega hladnega pihanja in tudi izgub toplote.
